Črno kot oglje. Rdeče oranžno žareče kot žerjavica. Kot diši meso in zelenjava iz razbeljenega zunanjega kamina. Kot zahrusta namehurjena pica iz notranje peči. Sestavine za kuharja so lokalne, javorji so japonski. Kamen je pohorski, lesena fasada diši po dimu in sajah iz šporgeta pri babici. Ali pa po dimnikarju iz tistih časov, ko smo še znali prišiti gumb na rokav. Terasa vrhunskega bistroja ali umetniška krajinska slika s temačnim ozadjem. Divja v svoji lepoti in nikoli enaka v svoji podobi. Kot narava. Kot narava glavnega kuharja. Kot njegovi krožniki. Ko ne veš točno, kdaj se konča kulinarika in začne umetnost. Ko ne veš več, kaj je vrt in kaj je slika. Kaj je zunaj in kaj je notri…
