Tam med grapami, na sončni naravni terasi stoji. Hiša, kjer vedno diši po kavi iz kafetjere, sveže pečeno pecivo pa se najprej skriva pod steklenimi zvonci na prav posebni komodi. Potem pa, ko ga gospa postreže na mizo, pogled odtava med planine, pogovor pa med dišeče ravnine sivke v Provansi. Gospod postreže dobro vino k siru iz bližnjih odmaknjenih domačij. Terasa se ne konča na strešnem vrtu, trajnice so našle svoj prostor na sončni brežini, zelišča dišijo ob stopnicah do glavnega vhoda. Poleti diši po dimu z vrtnega kurišča. Pozimi dišijo spomini na poletje. In frika s slanino!
Zakaj so trajnice nepogrešljive? Preberi več tukaj.