Zapuščeni vrt na slovenski obali je dobil novo priložnost. Ker ima pogled na morje. Ker je blizu za vikend pobeg iz prestolnice za petčlansko mlado družino. Ker ima na eni terasi dovolj prostora za dolg bazen, na drugi pa prostor za otroško igro. Ker ima zbiralnik deževnice za namakanje trate. Ker je bil krajinski arhitekt že od prvega dne član ekipe, ima ta vrt tudi čudovito naravno senčeno kamnito teraso.
Preden so na začetku zagnani mojstri z motornimi žagami in nabrušenimi sekiricami počistili obstoječo goščavo, je ostro oko opazilo slikovito zgubano deblo lepljivca, spretna roka pa je hitro zavezala rdeče pentlje na prepletena debla. Ja, rdeča kot: “Pozor, prepovedano žaganje!” Ja, pentlja kot največje darilo za lastnika. Kaj bi sicer mediteranski vrt brez naravne hladne poletne sence? Kaj bi primorski vrt brez omamno dišečih pozno pomladnih cvetov? Naravna senca je čisti luksuz, vam pravim…
