Sta me najprej vprašala: “Ali se da urediti vrt na tako majhni parceli?” In dobila sta, gospod in gospa, vrt z veliko teraso, mini cvetočo poljano ter prostor ob hiši, ki pusti vtis. Cvetlična greda je ravno prav brezčasno divja in krog v leseni terasi dovolj nepričakovano sodoben… Pridi in se usedi na rob kroga, v objem češnje. Svet je tu v drugi perspektivi (in v prvi prestavi). Z ležalnika so najlepše tiste meglice nad senožetmi po kaki poletni nevihti. Ko se za hribe skrije jesensko sonce, zasvetijo bele krogle in vzdušje je skoraj nadzemeljsko. Pozimi, ko vrt spi, pa gospod in gospa čakata na “šeme”. Ta’Lepe in Ta’Grde. Ker vedno znova prikličejo prve češnjeve cvetove.
Aja, pa hvala za moko, ki mi jo je pismonoša prinesel v dneh okrog božiča.
Nekaj več o tlakih pa sem zapisal tukaj.