V vrtu z drevesi ni nikoli tiho. Zjutraj okrog petih jih obiščejo drobni pevci in pevke. Če dopoldne poslušamo, lahko slišimo damski klepet in zven porcelanastih skodelic. Popoldne se iz hlada krošenj sliši hihitanje otrok s češnjami za ušesi. V večerni zarji z vetrom pojejo. Ponoči pa včasih v sanjah govorijo… Velika drevesa so čudovita. Še bolj veličastno vzvišan je prostor med njimi, ki teče v neskončno skrivnostnost. Na vrtu, ob cesti, sredi polja, na ulici in med bloki. Imejmo jih radi! Preberi več v mojem blogu.